Varno skriti v školjki ...v svojem oklepu, da nas nihče ne bo prizadel, plašno se skrijemo v svoj mali svet. Ali raje tvegati, upati si pogledati v neznano ... in s tem zaživeti življenje ... spoznati svoje potenciale ... se izpostaviti izzivom, ki jih prinaša življenje.


ANKSIOZNOST - generalizirana anksiozna motnja

Vsi poznamo tesnobo. Neprijetni psihični in telesni občutek, občutek, da situaciji ne bomo kos, občutek manjvrednosti, krivde, strahu, brezizhodnosti ... stalen neprijeten občutek notranjega nemira.

Tesnoba je sicer za naše telo zdrav in normalen varovalni mehanizem, je stanje, ko se telo pripravi na boj ali beg, pomaga nam prepoznati nevarnost, naše telo pripravi na soočenje z nevarnostjo. O motnji govorimo kadar tesnoba preraste v nenadzorovan strah, brez očitnih zunanjih vzrokov, ko se začne pojavljati v za nas sicer neogrožujočih situacijah.

Generalizirana anksiozna motnja je diagnosticirana takrat, ko se nam tesnoba ponavlja prepogosto, lahko jo čutimo vsakodnevno, skozi dolga leta, silno napetost v sebi, nemir ... ali pa je vezana samo na točno določene situacije v katerih se znajdemo. Za nas sčasoma postane tesnoba moteča, omejujoča, vse bolj se izraža skozi telesne simptome: nespečost, potenje rok, pospešeno dihanje, nepopredeljiv strah, fobije, obsesivno kompulzivna dejanja, pojavi se socialna izolacija. Nezdravljena tesnoba vodi lahko naprej v depresijo, panične napade.

Zdravljenje:

Psihoterapija pomaga poiskati vzroke v našem življenju, ki nas vodijo v tesnobo. V samih sebi odkrijemo vzorce, ki se ponavadi vlečejo še iz otroštva, naprimer strah pred avtoriteto, želja biti popoln, želja po kontroli nad situacijo, strah pred zavrnitvijo, strah pred odgovornostjo ... Prepoznavanje vzroka, postopno spreminjanje nas samih, našega odnosa do dogodkov, je tisto, kar prinese trajne spremembe v naše doživljanje stresnih dogodkov. Naučimo se zaupati vase, pridobimo zavedanje, da smo lahko kos večini tudi nepredvidenih situacij v življenju. Postopoma zgubljamo strah pred spremembami, pred neznanim in pridobivamo nove, za nas pozitivne izkušnje v prej za nas zastrašujočih situacijah.

Sproščanje telesa in duha je izjemnega pomena pri zdravljenju tesnobe. Ponovno naučiti svoje telo sproščenosti, hkrati s tem naučiti sebe, da smo sposobni zaznati kdaj je naše telo napeto in kdaj sproščeno. Sproščanje se mora izvajati redno, dnevno, skozi daljši čas. Je čas, ki si ga vzamemo samo zase, učimo se stika s samim seboj.

Zdravila s katerimi najpogosteje zdravijo anksioznost so skupina zdravil z imenom antidepresivi. V nekaj tednih jemanja začnejo delovati v polni meri in uravnajo, prej porušeno, kemično ravnovesje nevrotransmiterjev v možganih. Tesnoba se občutno zmanjša. Zdravila je potrebno jemati naprej še kar nekaj mesecev. Uvajanje in opuščanje antidepresiva naj bo postopno.
Druga skupina zdravil so anksiolitiki (pomirjevala). Delujejo hitro, učinek traja nekaj ur. Ob dolgotrajnem, rednem jemanju anksiolitikov telo razvije toleranco in povzroča odvisnost, zato je potrebno jemati zdravila pod zdravnikovim nadzorom.

Zdravila vam, v kolikor so potrebna, predpiše psihiater ali splošni zdravnik. Zdravila odstranijo simptome, ne pozdravijo pa vzroka, ki vam anksioznost sproža. Zato je vzporedno z jemanjem zdravil priporočena tudi psihoterapija.

Priporočena literatura:

Charles H. Elliot in Laura L. Smith,. Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2010.