Nosečnost in rojstvo novorojenčka sta eni največjih sprememb v življenju ženske. Ženske, ki se prvič soočajo z vlogo matere so pogosto negotove vase, sprašujejo se ali se bodo v novi vlogi znašle, bodo dovolj dobre matere. Zelo pomembno je, da o svoji stiski spregovori, da se je ne sramuje, da je ne skriva pred bližnjimi. Pokazati svojo ranljivost in poiskati ustrezno pomoč je znak zrelosti in odgovornosti, tako do sebe, kot do novorojenčka.


POPORODNA DEPRESIJA

Po porodu se v telesu mlade mamice na hitro zmanjša količina hormonov. To zelo vpliva tudi na razpoloženje. Najpogosteje se pojavijo kratkotrajne motnje čustvovanja že nekaj dni po porodu in so pri velikem številu mamic le prehodne. Kažejo se kot nihanje razpoloženja, povečana jokavost, strahovi, negotovost vezana na novo vlogo matere in pretirana občutljivost. Izzvenijo v nekaj dneh ali tednih in ne potrebujejo zdravljenja.

Poporodna depresija pa je bolezen. Je motnja razpoloženja, ki se pojavi od nekaj dni do nekaj tednov po porodu. Povezana je tudi s poporodnimi hormonskimi nihanji. Zanjo je značilno, da spremenjeno čustveno stanje mlade mamice traja neprekinjeno dneve in tedne brez vmesnih dobrih dni.

Najpogostejši znaki poporodne depresije so:

- huda utrujenost, občutek osamljenosti, pojavi se dvom vase,
  občutek neustreznosti.
- nihanje razpoloženja, razdražljivost, otopelost.
- nezmožnost veselja z dojenčkom, ob tem se pojavi tudi občutek   krivde, nezadostnosti.
- pojav strahov vezanih na zdravje otroka
- motnje spanja in/ali hranjenja
- huda tesnoba, panični napadi (omotica, vrtoglavica, strah pred   smrtjo)
- samomorilne misli

Zdravljenje:

Psihoterapija pomaga poiskati vzroke, ki so nas pripeljali v depresijo. Prepoznavanje vzroka, postopno spreminjanje nas samih, našega odnosa do sebe, življenjskih dogodkov, je tisto, kar prinese trajne spremembe v naše doživljanje sebe, v naš odnos do sveta.

Mlada mamica se bo skozi pogovor razbremenila čustvene stiske, prepoznala svoje vzorce čustvovanja, razmišljanja in vedenja ter jih skozi proces psihoterapije lahko spremenila v za njo bolj funkcionalne oblike. Okrepila bo svoje vire moči za soočanje z za njo stresnimi situacijami v življenju. Naučila se bo sproščanja in pomena, da poleg otrokovih potreb zadovoljuje tudi svoje.

Psihoterapija nas postopoma razbremeni bremena preteklosti, pomaga nam sprejeti sedanjost in nas okrepi za soočanje z novimi življenjskimi izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti.

Zdravila s katerimi zdravijo poporodno depresijo so skupina zdravil z imenom antidepresivi. Zdravniku, psihiatru mora mamica povedati, da je po porodu, da doji dojenčka, ker je to pomembno pri izboru ustreznih zdravil! Mnenja glede jemanja antidepresiva v nosečnosti in med dojenjem so še vedno deljena. Načeloma se zdravilo uporablja, ko pričakovane koristi za mamico odtehtajo možno tveganje za dojenčka.

V nekaj tednih jemanja začnejo delovati v polni meri in uravnajo, prej porušeno, kemično ravnovesje nevrotransmiterjev v možganih. Depresivno počutje se zmanjša, telo ponovno pridobi na energiji, postopoma se vrača volja, uredi se cikel spanja. Zdravila, antidepresive, je potrebno vseeno jemati naprej še kar nekaj mesecev. Uvajanje in opuščanje antidepresiva naj bo postopno.

Zdravila vam, v kolikor so potrebna, predpiše psihiater ali splošni zdravnik. Zdravila odstranijo simptome, ne pozdravijo pa vzroka, ki vas je v depresijo pripeljal. Zato je vzporedno z jemanjem zdravil priporočena tudi psihoterapija.

Priporočena literatura:

Drglin Z., Zima v srcu. Ljubljana: IVZ, 2009.