KOGNITIVNA VEDENJSKA TERAPIJA - KVT

Očarala me je misel, da smo lahko sami gospodarji svojih misli, ki se v nas prezrcalijo kot čustva in posledično vplivajo na naše vedenje. Vrsto let svojega življenja se počutimo kot mali čoln brez vesel sredi ocena, ki ga vodijo valovi in orkani, čustveni vrtinci, ki nas vlečejo na dno so del vsakdana. Se ne bi raje počutili kapitan svoje barke življenja in pluli z vetrom v jadrih?

Misli - čustva - vedenje

Naša čustva in vedenjske odzive ne sprožajo neposredno zunanji dogodki, temveč naše misli o njih. Mi sami namreč pripišemo pomen in pomembnost nekemu dogodku, situaciji ali odnosu in na ta način, skozi prizmo lastnih prepričanj dojemamo svet in dogodke. Neželjena čustva ali vedenje, ki nas omejuje, so pogosto posledica miselnih izkrivljenj (neustreznih, nerealnih predpostavk), ki jih skozi terapijo lahko prepoznamo, ozavestimo in spreminjamo ter tako vplivamo na čustvovanje in vedenje, ki je za nas ugodnejše.

Ljudje pogosto mislijo, da so negativna čustva posledica dejavnikov, ki jih ni mogoče obvladati. Spet drugi pripisujejo potrtost hormonom ali telesni kemiji, predvsem kemičnemu neravnovesju v možganih. Tretji verjamejo v to, da je črnogled pogled na življenje posledica, pozabljenih, globoko v podzavest zakopanih dogodkov iz otroštva. Brez dvoma vplivajo na naša čustva zunanji dogodki, kemični procesi v nas samih in boleči dogodki iz preteklosti. Toda te teorije temeljijo na prepričanju, da na čustva ne moremo vplivati. Ljudje sami sebe varajo, kajti čustva lahko spremenimo. Spoznati moramo, da jih ne ustvarjajo zunanji dogodki, temveč naše misli in stališča. To je eden od temeljev kognitivno-vedenjske psihoterapije (Burns).

Posameznik naj bi razumel, da misli in čustva niso eno in isto in da gre za dva različna fenomena. Čustva pomenijo notranje doživljanje. Čustev ne vrednotimo, lahko so, ali pa jih ni. Vrednotimo in presojamo samo misli, ki dajejo čustvom določen pomen. Določene vrste naših negativnih misli povzročajo v nas odgovarjajoča negativna čustva.

Deset oblik najpogostejših miselnih izkrivljenj (po Burnsu):

- mišljenje vse ali nič
- pretirano posploševanje
- duševno sito (iz celote izluščimo negativno in razmišljamo samo o tem).
- izključevanje pozitivnega
- prenagljeni zaključki
- povečevanje
- sklepanje iz čustev
- trditve "moral bi"
- etiketiranje
- poosebljanje in obtoževanje

Kognitivna-vedenjska psihoterapija je strukturirana oblika psihoterapije, ki klientu pomaga do postopnih sprememb razmišljanja, do drugačnih odzivov, drugačnih vedenj, uči ga sposobnosti, da preveri resničnost svojih misli, da skozi realno sliko razmišljanja doseže ravnovesje svojega čustvovanja.