Literarni lik Jonathan Livingston Galeb (Richard Bach) predstavlja vrata v življenje, pot k odraslosti, raziskuje pomembno življenjsko odločitev: živeti lagodno, mlačno življenje ali se podati na strmo in malce bolj naporno pot, ki vodi k popolnosti in svobodi, k samouresničenju, ki prinaša smisel življenja.


PANIČNA MOTNJA

Ljudje dolgo zadržujemo v sebi psihične stiske, ne spregovorimo kaj nas muči, ne upamo se izraziti sebe, trpimo ponižanja, strahove ... na določeni točki je telo prepolno psihične napetosti in se nakopičena energija sprosti na plano tudi skozi telesno simptomatiko. Znenada nas zajame val neprijetnih občutkov, strah pred smrtjo, zgubljamo kontrolo nad seboj...

Simptomi značilni za panični napad so:

- hitrejše in močnejše bitje srca, povišan tlak
- občutek dušenja, plitko dihanje
- vrtoglavica, drhtenje telesa, mravljinčenje, naelektrenost
- slabost, siljenje na bruhanje, bolečine v trebuhu, diareja
- vroče oblivanje ali hladen pot
- občutek derealizacije, omedlevice

Skupaj s panično motnjo se poleg neprijetnih telesnih simptomov razvije tudi prepričanje, da bomo izgubili kontrolo, znoreli ali umrli.

Po prvem napadu panike, zaradi preživete groze in strahu, živimo v stalnem strahu pred ponovnim napadom. Prav lasten strah (pred ponovnim paničnim napadom) v našem telesu vzdržuje še bolj povišano stopnjo tesnobe, s tem pa ugodne pogoje za razvoj naslednjega paničnega napada - nastane začaran krog. Razvije se strah pred strahom, ki lahko v zelo kratkem času zelo okrne kvaliteto našega življenja. Ne upamo si več v trgovino, na družabne prireditve, opustimo vožnjo avtomobila, vse bolj se zapiramo med 4 stene, pojavi se agorafobija.

Zdravljenje:

Psihoterapija pomaga poiskati vzroke v našem življenju, ki nas vodijo tako v tesnobo, kot panične napade. Prepoznavanje vzroka, in nato postopno spreminjanje nas samih, našega odnosa do življenjskih dogodkov in do sebe, je tisto, kar prinese trajne, pozitivne spremembe v naše življenje. V psihoterapevtskem procesu se korak za korakom predelajo v nas nakopičena in dolgo časa potlačena, zanikana čustva.

Sproščanje telesa in duha ima velik pomen pri zdravljenju panične motnje. Naučiti moramo svoje telo sproščenosti, hkrati s tem naučiti sebe, da smo sposobni zaznati kdaj je naše telo napeto in kdaj sproščeno. Z obvladanjem veščine sproščanja lahko panični napad zaustavimo, umirimo telo in misli. Pogosto prav sami, ker se preveč ustrašimo prvega telesnega simptoma (npr. pospešeno bitje srca), s svojim strahom sprožimo celo serijo simptomov in niso redke situacije, ko v prepričanju, da umiramo, zaradi paničnega napada poiščemo pomoč na urgenci, kjer najpogosteje dobimo le injekcijo pomirila in nam povedo, da smo doživeli (le) panični napad.

Sproščanje se mora izvajati redno, vsakodnevno, skozi daljši čas. Je čas, ki si ga vzamemo samo zase, učimo se stika s samim seboj.

Zdravila s katerimi najpogosteje zdravijo panično motnjo so skupina zdravil z imenom antidepresivi. V nekaj tednih jemanja začnejo delovati v polni meri in uravnajo, prej porušeno, kemično ravnovesje nevrotransmiterjev v možganih. Tesnoba se občutno zmanjša, panični napadi postopoma izzvenijo. Zdravila je potrebno jemati naprej še kar nekaj mesecev. Uvajanje in opuščanje antidepresiva naj bo postopno.
Druga skupina zdravil so anksiolitiki (pomirjevala). Delujejo hitro, učinek traja nekaj ur. Ob dolgotrajnem, rednem jemanju anksiolitikov telo razvije toleranco in povzroča odvisnost, zato je potrebno jemati zdravila pod zdravnikovim nadzorom.

Zdravila vam, v kolikor so potrebna, predpiše psihiater ali splošni zdravnik. Zdravila odstranijo simptome, ne pozdravijo pa vzroka, ki vam panične napade sproža. Zato je vzporedno z jemanjem zdravil priporočena tudi psihoterapija.

Priporočena literatura:

Rebolj, K. TRIS Panična motnja, Medvode: Ravnovesje, 2008.
(dvd film, cd sproščanje, priročnik)